Slišano prebrano

Marija Vnebovzeta

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu

Marijino Vnebovzetje

icon facebook

Cerkveno leto

Čas med letom  (Drugi del)

Cerkveno leto

icon facebook

 

Dogodki in novice župnije

PRAZNOVANJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA 2018 V JARENINI...

Read more

Sveta Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

 

Presveta Devica Marija! Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in z njim pod križev trpela. Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka nas je varovala skozi vso zgodovino. Tebi izročamo sami sebe, da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca. Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote. Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost. Tebi izročamo slovensko domovino, da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila. Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj.
Amen.


 

 

 

 

Župnija SV. MARIJA VNEBOVZETA Jarenina z veseljem odpira svoja  spletna vrata vsem ljudem dobre volje.

 Jarenina je pražupnija, ki je v začetku povezovala velik de Slovenskih Goric - od Drave do Negove, od Mure in Svetega Jurija ob Ščavnici. Cerkev je umetnostno - zgodovinski biser našega kraja, v katerem se značilno povezujejo dosežki gotike in baroka, delno tudi renesanse. Zato vas vabimo da si v meniju " PREDSTAVITEV " preberete župnijsko kroniko. Župnija je torej posvečena MARIJINEMU VNEBOVZETJU. Marijino Vnebovzetje ali Veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti. Sprva so ta praznik lepo imenovali »Marijino zaspanje«. Še posebej se na ta dan spominjamo Marijinega obujenja od smrti. Marija je bila tudi s telesom vzeta v nebo. To je verska resnica (dogma), ki jo je razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950. Papež v svoji apostolski konstituciji omenja, da so sveti cerkveni očetje in veliki učitelji v pridigah in nagovorih že od pradavnine ob prazniku Vnebovzetja ljudstvu govorili kot o znani resnici in jo utemeljevali z višjimi in globljimi razlogi. Na ta praznik se namreč ne spominjamo le tega, da Devica Marija ni bila po smrti podvržena telesnemu trohnjenju, temveč je to njeno zmagoslavje nad smrtjo, ko je po zgledu edinorojenega Sina Jezusa Kristusa dosegla nebeško slavo. Pri Slovencih je že sam sprejem krščanstva tesno povezan z Marijinim Vnebovzetjem. Prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na Koroškem, Gospa Sveta, je vsekakor bila že takoj od začetka posvečena Mariji Vnebovzeti. In » Velika Maša« (Vnebovzetje) je bila stoletja pri našem narodu posebno priljubljen čas romanj v razna Marijina svetišča. Cerkev želi tudi po tej poti oznanjati veselo vest odrešenja. Ker je vsaka župnija del vesoljne Cerkve, je poklicana, da uporabi vsa dosegljiva sredstva in se trudi izpolnjevati Jezusovo naročilo apostolom: " Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu ! " (Mr 16,15). To je tudi edini namen naše spletne strani. Veselilo nas bo, če bomo komu v delu naše župnije ter širše  pomagali bližje spoznati Jezusa Kristusa !

 

 

 

Božja beseda za nedeljo, 14. aprila 2019

Cvetna nedelja (leto C)

 

 

»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)


 

  

 

Bilo je dva dni pred pasho in praznikom opresnikov, in veliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili.  Rekli pa so: »Nikar na praznik, da ne vstane hrup med ljudstvom.«  In ko je bil v Betaniji pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega olja iz pristne narde, strla alabastrno posodico in ga izlila na njegovo glavo.  Nekateri pa so bili nejevoljni in so med seboj govorili: »Čemú ta potrata mazila?  Saj bi se bilo to olje moglo prodati za več ko tristo denarjev in dati ubogim.« In hudovali so se nad njo.  Jezus pa je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila.  Uboge imate namreč vedno med seboj in, kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vedno.  Kar je mogla, je storila; že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb.  Resnično, povem vam: Kjer koli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.«  In Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, je odšel k velikim duhovnikom, da bi jim ga predal.  Ko so ti to slišali, so se razveselili in mu obljubili dati denarja. Iskal je torej, kako bi ga jim ob priložnosti mogel izročiti.  In prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, mu njegovi učenci rečejo: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno jagnje?«  In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima naroči: »Pojdita v mesto in srečal vaju bo človek z vrčem vode. Pojdita za njim  in, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ‚Učenik pravi: Kje je moja obednica, kjer bi s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje?‘  Pokazal vama bo veliko obednico, popolnoma pripravljeno, in tam nam pripravita!«  Učenca sta odšla. Ko sta prišla v mesto, sta našla, kakor jima je bil povedal, in sta pripravila velikonočno jagnje.  Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi.  In ko so bili pri mizi in so jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.«  Užalostili so se in ga začeli drug za drugim vpraševati: »Ali jaz?«  On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj v skledo (roko) pomaka.  Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu, ki bo Sina človekovega izdal. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.«  Pri večerji je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil in razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.«  In vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal in so vsi iz njega pili,  in rekel jim je: »To je moja kri, kri zaveze, ki bo kmalu za mnoge prelita. Resnično, povem vam: Od sadu vinske trte ne bom več pil do onega dne, ko bom v božjem kraljestvu pil novega.«  Nato so zapeli zahvalno pesem in odšli na Oljsko goro. Tedaj jim Jezus reče: »Nocoj se boste vsi pohujšali, zakaj pisano je: ‚Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile.‘  Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter pa mu reče: »Čeprav se bodo vsi pohujšali, se jaz vendar ne bom.« Jezus mu odgovori: »Resnično, povem ti, nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil.« On pa je še bolj zatrjeval: »Če bi bilo treba s teboj umreti, te ne bom zatajil.« Prav tako so vsi govorili. Pridejo na pristavo, ki se imenuje Getsemani, in (Jezus) reče svojim učencem: »Sedite tukaj; medtem bom molil.« S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza ter se začne od strahu tresti in od groze trepetati. In reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte!« Nato je šel malo dalje, padel na zemljo in molil, da bi ta ura, če mogoče, šla mimo njega. Govoril je: »Abba, Oče, vse ti je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.« In vrne se in jih najde speče; pravi torej Petru: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, toda meso je slabo.« In spet je odšel in molil, govoreč iste besede. In ko se je vrnil, jih je spet našel speče, kajti njih oči so bile dremotne in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. Pride še v tretje in jim reče: »Spíte zdaj in počivajte! Dosti je. Ura je prišla: Glejte, Sin človekov bo izročen v roke grešnikom. Vstaníte, pojdimo! Glejte, ta, ki me bo izdal, se je približal.« Ko je še govoril, je prišel Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli, poslana od velikih duhovnikov in pismoukov in starešin. Njegov izdajavec pa jim je dal to znamenje: »Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite in ga varno peljite!« In ko je prišel, je brž stopil k njemu in rekel: »Rabbi!« in ga je poljubil. Tedaj so stegnili roke po njem in ga prijeli. Eden izmed zraven stoječih pa je potegnil meč, mahnil po služabniku velikega duhovnika in mu odsekal uho. In Jezus je spregovoril in jim rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. Dan na dan sem bil pri vas v templju ter učil, in me niste prijeli; toda pismo se mora spolniti.« Tedaj so ga vsi zapustili in so zbežali. Neki mladenič pa je šel za njim, ogrnjen samo z rjuho, pa so ga zgrabili; toda ta je rjuho pustil in jim nag ubežal. Jezusa so odpeljali k velikemu duhovniku in sešli so se vsi duhovniki, starešine in pismouki. Peter pa je šel od daleč za njim noter na dvorišče velikega duhovnika in je sedèl med služabniki ter se pri ognju grel. Veliki duhovniki in ves veliki zbor so zoper Jezusa iskali pričevanja, da bi ga obsodili na smrt, pa ga niso mogli najti. Mnogo jih je namreč zoper njega po krivem pričalo, toda njih izjave se niso ujemale. In vstalo jih je nekaj, ki so zoper njega po krivem pričali, govoreč: »Mi smo ga slišali, ko je govoril: ‚Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in postavil v treh dneh drugega, ki ne bo narejen z rokami.‘« Toda tudi v tem se njihovo pričevanje ni ujemalo. In veliki duhovnik je stopil v sredo in Jezusa vprašal: »Ali ne boš nič odgovoril na to, kar ti zoper tebe pričajo?« On pa je molčal in ni nič odgovoril. Veliki duhovnik ga je znova vprašal in mu rekel: »Ti si Kristus, Sin Blagoslovljenega?« Jezus je odgovoril: »Jaz sem; in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« Veliki duhovnik pa je raztrgal svoja oblačila in dejal: »Kaj nam je treba še prič? Bogokletje ste slišali. Kaj se vam zdi?« In vsi so ga obsodili, da zasluži smrt. In nekateri so začeli vanj pljuvati, mu zakrivati obraz in ga s pestjo bíti ter mu govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga bíli. Ko pa je bil Peter spodaj na dvorišču, pride ena izmed dekel velikega duhovnika in, ko je videla Petra, ki se je grel, ga je pogledala in mu rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.« On je pa tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« In šel je ven pred dvorišče in petelin je zapel. In ko ga je dekla zopet zagledala, je začela okoli stoječim pripovedovati: »Ta je izmed njih.« On pa je zopet tajil. In malo nato so tisti, ki so stali zraven, zopet govorili Petru: »Res si izmed njih, saj si tudi Galilejec.« Tedaj pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« In že je petelin v drugo zapel. In Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil« – in je začel jokati.  Prècej zjutraj so se véliki duhovniki s starešinami in pismouki in ves véliki zbor posvetovali in so Jezusa zvezali, ga odpeljali ter izročili Pilatu.  Pilat ga je vprašal: »Ti si judovski kralj?« On mu je odgovoril: »Sem.«  In veliki duhovniki so ga tožili v mnogih zadevah.  Pilat pa ga je zopet vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Glej, koliko reči te tožijo!«  Jezus pa mu ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.  Za praznik pa jim je navadno izpustil enega ujetnika, za katerega so prosili.  Bil pa je nekdo, z imenom Baraba, zaprt z drugimi uporniki, ki so bili ob uporu izvršili umor.  In prišlo je ljudstvo in začelo prositi za to, kar jim je vselej storil.  Pilat jim je odgovoril: »Ali hočete, da vam izpustim judovskega kralja?«  Vedel je namreč, da so ga veliki duhovniki izdali iz zavisti.  Veliki duhovniki pa so ljudstvo naščuvali, naj jim rajši izpusti Baraba.  Pilat je znova spregovoril in jim rekel: »Kaj naj torej storim s tem, ki se imenuje judovski kralj?«  Ti so spet zavpili: »Križaj ga!«  Pilat jim je govoril: »Kaj je vendar hudega storil?« Ti pa so še bolj vpili: »Križaj ga!«  Ker je Pilat hotel ljudstvu ustreči, jim je izpustil Baraba, Jezusa pa je dal bičati in ga nato izročil, da bi bil križan.  Vojaki so ga odpeljali na dvorišče, v sodno hišo, in sklicali vso četo.  Ogrnili so ga s škrlatom, iz trnja spletli krono in mu jo deli na glavo.  In začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!«  S trstom so ga bíli po glavi in vanj pljuvali in so poklekovali ter se mu klanjali.  Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli škrlat, ga oblekli v njegova oblačila in peljali ven, da bi ga križali.  In nekega mimo gredočega moža, ki je prihajal s polja, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, so prisilili, da mu je nesel križ.  Pripeljali so ga na Golgoto, kar pomeni lobanjo.  In dajali so mu vina, z miro mešanega, pa ga ni vzel. Nato so ga križali in si razdelili njegova oblačila, tako da so zanja žrebali, kaj naj bi kdo vzel. Bila pa je tretja ura, ki so ga pribili na križ. In napis o njegovi krivdi se je glasil: Judovski kralj. Z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na levici. (Tako se je spolnilo pismo, ki pravi: »In med hudodelce je bil prištet.«) In mimo gredoči so ga sramotili, zmajevali z glavo in govorili: »Aha, ti, ki podereš tempelj in ga v treh dneh postaviš, réši sam sebe in stopi s križa.« Tako so se mu posmehovali tudi veliki duhovniki s pismouki in so med seboj govorili: »Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati; Kristus, Izraelov kralj, naj stopi zdaj s križa, da bomo videli in verovali.« Celo onadva, ki sta bila z njim križana, sta ga sramotila. Ko je prišla šesta ura, je po vsej zemlji nastala tema do devete ure. In ob deveti uri je Jezus zaklical z močnim glasom: »Eloi, Eloi, lama sabaktani?«, kar pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Ko so to slišali nekateri izmed teh, ki so stali zraven, so govorili: »Glejte, Elija kliče.« Pritekel pa je nekdo in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu dajal piti, govoreč: »Pustite; glejmo, ali pride Elija, da ga sname.« Jezus pa je z močnim glasom zaklical in izdihnil. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko pa je stotnik, ki mu je stal nasproti, videl, da je izdihnil s takim klicem, je rekel: »Resnično, ta človek je bil božji Sin.« Bile pa so tudi nekatere žene, ki so od daleč gledale; med njimi Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba mlajšega in Jožefa, in Saloma, ki so v Galileji hodile za njim in mu stregle; in veliko drugih, ki so z njim prišle v Jeruzalem. Ko se je bilo že zvečerilo, je prišel, ker je bil dan pripravljanja, to je pred soboto, Jožef iz Arimateje, ugleden svetovavec, ki je tudi sam pričakoval božjega kraljestva, in je pogumno šel k Pilatu ter poprosil za Jezusovo telo. Pilat se je začudil, da bi bil že mrtev; poklical je stotnika in ga vprašal, ali je že umrl. In ko je to od stotnika zvedel, je truplo podaril Jožefu. In Jožef je kupil tančice in ga snel, zavil v tančico in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo; nato je k vhodu v grob zavalil kamen. In Marija Magdalena in Marija, mati Jožefova, sta gledali, kam so ga položili.


 

   

 


 

 


 
 
 
          

 

Dogodki v katoliški Cerkvi

Koledar Cerkve na Slovenskem 2019

    Magnificat Moja duša poveličuje

                       Gospoda

 

    Magnificat

                  

Župnija Sv. Marija Vnebovzeta.

 MARIJINA ROMARSKA POT

 

 

Župnijska pisarna

Župnijska pisarna:... V nujnih primerih, če smo doma smo vedno na razpolago. Več...

Kontakt

Jareninski dol 12
2221, Jarenina

Telefon: (02) 6407501
Fax: /

/@j/

Spremljajte nas

Družabna omrežja v pripravi